Na Elizejskih poljanah se je zaključila 113. Dirka po Franciji. Na 21. etapi je prvi ciljno črto prečkal MAthieu van der Poel, ki je z zmagovalcem generalne razvrstitve Tadejem Pogačarjem poskrbel za izjemen dirkaški dvoboj.
5 – elitni klub
Tadej Pogačar je utrdil svoj položaj na samem vrhu zgodovine Dirke po Franciji. S petimi etapnimi zmagami (skupno jih ima zdaj šestindvajset) je Slovenec osvojil svojo peto zmago na Touru in tako nadgradil uspehe iz let 2020, 2021, 2024 in 2025. S tem dosežkom se je dvakratni svetovni prvak pridružil četverici kolesarjev, ki so prav tako petkrat zmagali na Touru: Francozu Jacquesu Anquetilu (1957, 1961, 1962, 1963, 1964), Belgijcu Eddyju Merckxu (1969, 1970, 1971, 1972, 1974), Francozu Bernardu Hinaultu (1978, 1979, 1981, 1982, 1985) in Špancu Miguelu Indurainu (1991, 1992, 1993, 1994, 1995). S tem najnovejšim triumfom je Pogačar postal tudi najmlajši kolesar, ki mu je uspel ta redki dosežek petih zmag; star je bil 27 let, 10 mesecev in 5 dni. S tem je s prestola izrinil Merckxa, ki je svojo zadnjo zmago na Dirki po Franciji dosegel pred dvainpetdesetimi leti, ko je bil star 29 let, 1 mesec in 4 dni.
7 – na odru za zmagovalce
S peto zmago se je najboljši kolesar na svetu že sedmič zapored uvrstil na končni zmagovalni oder Dirke po Franciji, s čimer je postavil absolutni rekord. Potem ko je leta 2022 in 2023 zasedel drugo mesto, predvsem pa slavil zmago v letih 2020, 2021, 2024, 2025 in 2026, je Slovenec presegel Miguela Induraina, petkratnega zmagovalca med letoma 1991 in 1995, ter Jonasa Vingegaarda, ki je prav tako petkrat zapored stal na zmagovalnem odru na Touru (zmagovalec v letih 2022 in 2023 ter drugouvrščeni v letih 2021, 2024 in 2025). Od tretjega mesta na Dirki po Španiji (Vuelta) leta 2019 se je Pogačar uvrstil na zmagovalni oder na prav vseh svojih prvih devetih dirkah velike trojice (vključno z zmago na Giru leta 2024). S tem je še povečal prednost pred Jacquesom Anquetilom, Raymondom Poulidorjem in Bernardom Hinaultom, ki so se vsi ustavili pri šestih zaporednih uvrstitvah na zmagovalni oder.
71 – njegov zaščitni znak je rumena barva
S svojo peto skupno zmago si je Pogačar zagotovil tudi 71. rumeno majico v svoji karieri. Ker je letos to prestižno majico nosil na šestnajstih etapah, se je Slovenec približal Bernardu Hinaultu (79 rumenih majic), a še vedno močno zaostaja za rekorderjem Eddyjem Merckxom, ki jo je nosil 111-krat. Od svojega prvenca leta 2020 je Pogačar na Dirki po Franciji zbral kar 189 posebnih majic. Poleg rumene majice je petkratni zmagovalec dirke osvojil še tri zelene, štirideset pikčastih in petinsedemdeset belih majic.
4 – van der Poel znova
Potem ko se je na vzponu na Montmartre odcepil skupaj s Pogačarjem, je Mathieu van der Poel na Elizejskih poljanah samostojno odbil napad zasledovalne skupine šprinterjev, pri čemer je zadnji kilometer prevozil s povprečno hitrostjo 52,9 km/h. Nizozemec je vknjižil svojo četrto etapno zmago na Dirki po Franciji v karieri in drugo v letošnji sezoni, potem ko je slavil že v Usslu (9. etapa). Z zmago v Parizu je Van der Poel presegel dosežek svojega očeta Adrieja, ki je leta 1982 na istem prizorišču zasedel drugo mesto, ter se zgledoval po svojem dedku Raymondu Poulidorju, ki je v francoski prestolnici zmagal leta 1967 na kronometru. Nekdanji svetovni prvak je postal tudi šesti Nizozemec z zmago v Parizu in se tako pridružil Janu Janssnu (1968), Gerbnu Karstensu (1976), Gerrieju Knetemannu (1978), Jean-Paulu van Popplu (1988) in Dylanu Groenewegnu (2017).
302 – prazna statistika kolesarskih velesil
Francija, Italija in Španija – tri države, ki so zasnovale velike kolesarske dirke in jih tudi gostijo – na tem Tour de Francu, ki je bil 302. tritedenska dirka v zgodovini od leta 1903 (113 izvedb Toura, 109 Gira in 80 Vuelt), niso zabeležile niti ene etapne zmage. Ta izvedba dirke po Franciji leta 2026 je tako prva velika dirka, na kateri ‘ustanovne države’ niso dosegle zmage. Francija je na Touru zmagovala v etapah vsako leto, z izjemo let 1926, 1999 in zdaj 2026. Italijani so lani z Jonathanom Milanom slavili dvakrat, letos pa se niso uvrstili niti med najboljše tri v posamezni etapi. Španci zmage niso okusili vse od leta 2023, ko je v Morzinu slavil Carlos Rodriguez.
