TOUR IZ PRVE VRSTE #20: Najtežja etapa Toura bo odločala na neznani strani Alpe d’Hueza
20. etapa Dirke po Franciji bo zadnja gorska preizkušnja letošnjega Toura in hkrati njegova najtežja etapa. Na 170,9 kilometra dolgi poti od Bourg d’Oisansa do Alpe d’Hueza bodo kolesarji premagali približno 5.450 višinskih metrov.
Na predzadnji dan dirke jih čakajo Col de la Croix de Fer, Col du Telegraphe, najvišja točka Toura na Galibierju in Col de Sarenne. Zaključek bo zgodovinski: kolesarji bodo do Alpe d’Hueza prvič prispeli z vzhodne strani, čez Sarenne, in ne po klasični cesti z 21 serpentinami.
Brez ogrevanja na Croix de Fer
Bourg d’Oisans leži ob vznožju klasičnega vzpona na Alpe d’Huez, vendar bodo kolesarji tokrat najprej krenili v nasprotno smer. Že kmalu po startu se bo začel vzpon na Col de la Croix de Fer.
Dolg bo približno 24 kilometrov, povprečni naklon pa bo znašal 5,2 odstotka. Številka ne pokaže celotne zahtevnosti, saj se bodo strmine izmenjevale s krajšimi ravninami in spusti. Takšen profil otežuje iskanje enakomernega ritma in spodbuja agresiven začetek etape.
Na Croix de Fer se bo verjetno oblikoval močan beg. Ekipe kandidatov za skupni seštevek bodo lahko v ospredje poslale pomočnike, ki bi bili pozneje uporabni na Télégraphu, Galibierju ali pred zaključnim vzponom.
Télégraphe in Galibier: skoraj 30 kilometrov vzpenjanja
Po dolgem spustu proti Saint-Jean-de-Mauriennu se bo začel najtežji osrednji del etape.
Najprej bo na vrsti Col du Télégraphe, dolg 11,9 kilometra pri 7,1 odstotka. Po njegovem vrhu ne bo pravega spusta. Kolesarje bo čakal le krajši prehod skozi Valloire, nato pa se bo začel Col du Galibier.
Galibier bo dodal še 17,7 kilometra vzpona s povprečnim naklonom 6,9 odstotka. Skupaj bosta Telegraphe in Galibier ustvarila skoraj 30 kilometrov neprekinjenega plezanja.
Vrh na 2642 metrih bo najvišja točka letošnje Dirke po Franciji. Redkejši zrak, dolžina vzpona in že opravljeni Croix de Fer bodo močno povečali utrujenost. Če bo katera od ekip želela razbiti dirko daleč pred ciljem, bo Galibier logično mesto za napad.
Najdaljši spust dneva ne bo pomenil počitka
Z Galibierja bo sledil približno 30 kilometrov dolg spust proti dolini in jezeru Chambon.
Na papirju bo to najlažji del etape, vendar bo tudi tukaj veliko tveganja. Izčrpani kolesarji bodo dosegali visoke hitrosti, ekipe pa bodo skušale kapetane pripeljati v čim boljši položaj pred Mizoenom.
Če se bo skupina favoritov razbila že na Galibierju, bo spust postal pomemben taktični odsek. Dobri spustaši bodo lahko povečali prednost, vodilne ekipe pa bodo potrebovale pomočnike za lov po dolini.
Col de Sarenne: neznani zaključni preizkus
Ob jezeru Chambon se bo začel Col de Sarenne, dolg 12,8 kilometra s povprečnim naklonom 7,3 odstotka.
Vzpon bo precej težji, kot nakazuje povprečje. Naklon bo večkrat presegel deset odstotkov, najzahtevnejši odseki pa bodo blizu vrha. Po več kot 4.000 že premaganih višinskih metrih bo prav Sarenne najverjetneje pokazal, kdo ima še dovolj energije za odločilen napad.
Col de Sarenne je bil na Touru uporabljen le leta 2013, vendar v nasprotni smeri. Kolesarji so takrat najprej po klasični cesti prispeli na Alpe d’Huez, nato pa se prek Sarenna spustili proti Bourg d’Oisansu in še enkrat premagali znamenitih 21 serpentin.
Tokrat bodo Sarenne prvič prevozili kot zaključni vzpon proti Alpe d’Huezu. Primerjav s preteklimi etapami zato skoraj ne bo.
Cilj ne bo takoj za vrhom
Od vrha Col de Sarenne bo do cilja ostalo približno 13 kilometrov.
Prvi del bo potekal navzdol, sledil bo razgiban vzpenjajoč se odsek in še en krajši spust. Zadnjih 3,7 kilometra bo znova vodilo navzgor, povprečni naklon pa bo znašal okoli 6,2 odstotka.
To bo povsem drugačen zaključek kot klasični Alpe d’Huez. Na tradicionalnih 21 serpentinah se dirka običajno odloča z dolgim enakomernim plezanjem. Tokrat bodo morali kolesarji po vrhu Sarenna še pravilno razporediti moč, obvladati tehnični spust in nato znova pospešiti.
Kolesar, ki bo na Sarenne prišel sam, še ne bo mogel biti prepričan o zmagi. Zasledovalna skupina bi se lahko na hitrejših odsekih ponovno povezala in zmanjšala razliko.
Zadnja možnost za spremembo skupnega seštevka
Na predzadnji dan Toura varčevanje z močmi ne bo več smiselno. Po tej etapi bo ostal le še zaključek dirke, zato bodo morali vsi, ki želijo izboljšati položaj v skupnem seštevku, tvegati.
Napad je mogoč že na Galibierju, vendar bo zahteval veliko energije in dobro moštveno podporo. Bolj verjeten bo prvi večji obračun na Col de Sarenne, kjer bodo pomočniki po skoraj 5.000 višinskih metrih večinoma že odpadli.
Etapa bo kaznovala tudi najmanjšo slabost. Že nekaj slabših minut na Galibierju lahko pomeni izgubo stika, na Sarenne pa bodo razlike ob popolni izčrpanosti hitro narasle.
Alpe d’Huez bo dobil novo zgodbo
Alpe d’Huez je Tour prvič gostil leta 1952, ko je zmagal Fausto Coppi. Pozneje je postal simbol največje etapne dirke na svetu, predvsem zaradi klasičnega vzpona iz Bourg d’Oisansa in njegovih 21 serpentin.
Med zadnjimi moškimi zmagovalci na tem cilju sta Geraint Thomas leta 2018 in Tom Pidcock leta 2022. Leta 2013 je Christophe Riblon zmagal v edini dosedanji etapi, ki je vključevala Col de Sarenne. Takrat je po spustu s Sarenna še enkrat premagal klasični vzpon na Alpe d’Huez.
Leta 2026 bo zgodba obrnjena. Kolesarji bodo začeli prav v Bourg d’Oisansu, vendar na cilj ne bodo prišli po znamenitih serpentinah. Do Alpe d’Hueza bodo morali čez Croix de Fer, Télégraphe, Galibier in doslej nepreizkušen zaključni pristop prek Sarenna.
To ne bo le zadnja gorska etapa Toura. To bo preizkus, na katerem lahko en sam slab trenutek izbriše tri tedne dela, en velik napad pa dokončno prepiše vrstni red na vrhu.
