Koliko je vrednih 10.000 kilometrov? Na MyTouru skoraj tri četrt ure
MyTour of Slovenia je udeležencem ponudil vožnjo po zaprti trasi, uradno merjenje časa in možnost, da se na istem terenu primerjajo z najboljšimi kolesarji Dirke po Sloveniji. Po cilju na Vršiču pa je ostalo še eno vprašanje: kaj je med rekreativnimi kolesarji najbolj jasno ločilo hitrejše od počasnejših?
Analiza rezultatov kaže, da odgovor niso samo leta, telesna masa ali talent. Najizrazitejša povezava se je pokazala pri številu kilometrov, ki jih udeleženci prevozijo v enem letu.
Največ kolesarjev med dvema urama in pol ter tremi urami
Največji del udeležencev z veljavnim rezultatom je preizkušnjo končal med dvema urama in pol ter tremi urami. V tem časovnem razredu je bilo 67 kolesarjev.
Še 25 jih je bilo hitrejših od dveh ur in pol. To pomeni, da je več kot polovica vseh uvrščenih cilj dosegla prej kot v treh urah.
Do treh ur in pol je preizkušnjo končalo že več kot štiri petine udeležencev. Rezultati kažejo, da je bila glavnina dobro pripravljena, vendar je bil razpon med najhitrejšimi in počasnejšimi dovolj velik za podrobnejšo analizo.
Več kilometrov, nižji končni čas
Udeleženci so bili glede na prijavljeni letni obseg vožnje razdeljeni v štiri skupine.
Mediana končnega časa pri kolesarjih z manj kot 2.000 kilometri letno je znašala približno tri ure in 25 minut. Pri skupini med 2.000 in 5.000 kilometri se je spustila na okoli tri ure in deset minut. Večji preskok se je pokazal pri kolesarjih, ki letno prevozijo med 5.000 in 10.000 kilometri. Njihov sredinski rezultat je bil približno dve uri in 50 minut. Pri udeležencih z več kot 10.000 kilometri letno se je mediana približala dvema urama in 40 minutam. Med skrajnima skupinama je bilo tako približno 45 minut razlike.
To ne pomeni, da bo vsakih dodatnih tisoč kilometrov samodejno prineslo določeno število minut. Rezultat je odvisen tudi od intenzivnosti, vrste treninga, terena, regeneracije in kolesarskih izkušenj. Povezava pa je dovolj izrazita, da jo je težko spregledati. Kolesarji z več kilometri v nogah so bili praviloma hitrejši.
Leta štejejo manj, kot bi pričakovali
Najnižjo mediano končnega časa je imela skupina med 18. in 39. letom. Udeleženci med 40. in 49. letom ter starejši od 50 let so bili v povprečju nekoliko počasnejši.Vendar se rezultati starostnih skupin močno prekrivajo.
Številni starejši udeleženci so bili hitrejši od velikega dela mlajše skupine. Starost je torej povezana z rezultatom, vendar ne postavlja jasne meje med hitrimi in počasnimi.
Precej jasnejšo ločnico je predstavljal obseg treninga. Dobro pripravljen kolesar po 50. letu lahko brez težav prehiti mlajšega tekmeca, ki na kolesu preživi bistveno manj časa. Podatki zato ne kažejo, da leta niso pomembna, temveč da lahko dosledna priprava velik del starostne razlike nadomesti.
