TOUR IZ PRVE VRSTE #13: Najdaljša etapa in najmočnejši ubežnik?
Trinajsta etapa Dirke po Franciji bo posebna že zaradi dolžine. Med Dolejem in Belfortom bo karavana prevozila 205,8 kilometra, kar bo najdaljša etapa Toura in edina, ki bo presegla 200 kilometrov. Na papirju je trasa razgibana, v praksi bo skoraj ves dan vodila proti enemu vprašanju: kdo bo ujel pravi pobeg?
Prvih 150 kilometrov ne bo odločilnih zaradi klancev, ampak zaradi boja za položaj. Pobeg se lahko oblikuje hitro, lahko pa bo nastajal dolgo, ker bo veliko ekip vedelo, da je to ena najboljših priložnosti za uspeh iz napada. Šele v zadnjem delu bosta prišla Col des Croix in Ballon d’Alsace, vzpona, ki bosta iz ubežne skupine izločila tiste, ki bodo po dolgem dnevu ostali brez moči.
Dan, ko bo treba biti v pobegu
Profil bo dovolj zahteven, da sprinterske ekipe ne bodo imele pravega interesa za nadzor, hkrati pa ne bo klasična gorska etapa, na kateri bi morale ekipe favoritov ves dan narekovati ritem. Zato bo to prostor za specialiste za pobege.
Takšne kolesarje, ki znajo dolgo voziti v ospredju, preživeti utrujajočo razdaljo in nato na zadnjih vzponih še enkrat pospešiti. Ker bo etapa dolga več kot 200 kilometrov, v zaključku ne bo odločala samo eksplozivnost. Enako pomembna bo sposobnost, da kolesar po petih urah dirkanja še vedno vozi zbrano in močno.
Prvih 150 kilometrov bo priprava na finale
Iz Doleja se bo trasa postopoma usmerila proti severovzhodu. Dole ima na Touru svojo zgodovino, zadnjič pa je bil v ospredju leta 2022, ko je etapa iz Doleja v Lausanne ustrezala Woutu van Aertu. Tokrat bo vloga mesta drugačna: odprlo bo najdaljši dan letošnje dirke.
Prvi del etape bo precej bolj miren po profilu, ne nujno tudi po načinu dirkanja. Če se pobeg ne bo oblikoval takoj, bo lahko prvih 50 ali 60 kilometrov zelo živčnih. Veliko ekip bo želelo imeti svojega kolesarja spredaj, ker bo kasneje, ko se bo glavnina umirila, vstop v pravi pobeg precej težji.
Ko bo ubežna skupina enkrat dobila dovoljenje, se bo začela druga dirka: boj za dovolj veliko prednost pred zadnjimi vzponi.
Col des Croix bo začel selekcijo
Po približno 150 kilometrih bo prišel prvi pravi preizkus dneva. Col des Croix bo dolg 5,4 kilometra, s povprečnim naklonom 4,9 odstotka. Sam po sebi ni vzpon, ki bi moral odločiti etapo, bo pa prišel po dolgem uvodu, ko bodo noge že precej načete.
Tam se bo pokazalo, kdo v pobegu še vozi z rezervo in kdo je v ospredju porabil preveč energije. Če bo skupina velika, se bo lahko začela lomiti že na tem vzponu. Tisti, ki bodo želeli zmagati, bodo morali v tem delu paziti predvsem na eno stvar: da na Ballon d’Alsace ne pridejo že v rdečem območju.
Ballon d’Alsace bo odločilna točka
Ballon d’Alsace ima v zgodovini najpomembnejše tritedenske dirke posebno mesto. Pred 121 leti je bil prvi pravi gorski vzpon v zgodovini dirke. Leta 2026 se bo vrnil kot ključna točka trinajste etape.
Ta vzpon pa v zgodovini Toura ni zapisan samo kot začetek gorskih etap. Leta 1969 je na šesti etapi od Mulhousa do Ballon d’Alsace močno padel Luis Ocana. Ob vznožju vzpona je bil pretresen in skoraj negiben, moštveni kolegi iz ekipe Fagor pa so mu pomagali čez prelaz. Etapo je končal, čeprav je imel hud pretres možganov in se padca pozneje ni spominjal.
Za Ocano je bil to prvi Tour de France. Pozneje je postal eden velikih tekmecev Eddyja Merckxa in leta 1973 osvojil Tour, a njegov debi leta 1969 je zaznamovala prav ta nesreča. Po padcu je vztrajal še nekaj dni, nato pa moral zaradi posledic poškodb odstopiti.
Vzpon bo dolg 8,9 kilometra, s povprečnim naklonom 6,9 odstotka. To ni najstrmejši klanec Toura, vendar bo dovolj dolg in dovolj enakomeren, da bo po več kot 170 kilometrih močno selektiven. Vrh bo približno 30 kilometrov pred ciljem, zato napad na vzponu ne bo dovolj sam po sebi. Kdor bo tam naredil razliko, jo bo moral nato prenesti še čez dolg spust in zadnji del poti proti Belfortu.
Spust bo prav tako pomemben kot vzpon
Po Ballon d’Alsace bo sledil dolg spust proti Belfortu. To bo del etape, kjer bodo močni spustaši lahko pridobili veliko, neodločni pa hitro izgubili stik. Zato ta etapa ne bo samo za najboljše plezalce v pobegu, ampak za kolesarje, ki znajo povezati tri stvari: vzpon, spust in zaključek.
V zadnjih petih kilometrih bo prišel še kratek, a neprijeten odsek, dolg približno 800 metrov pri osmih odstotkih. Če bo spredaj manjša skupina, bo to lahko zadnja priložnost za napad. A po več kot 200 kilometrih tudi takšen klanec ni več majhen.
Belfort bo nagradil tistega, ki bo preživel najdaljši dan
Belfort bo Tour gostil že triintridesetič, a cilja etape tam ni bilo že dolgo. Zadnjič je leta 1978 v Belfortu zmagal Marc Demeyer, ki je v sprintu premagal Jana Raasa.
Mesto ima tudi močno povezavo s Thibautom Pinotom. Leta 2012 je prav po startu iz Belforta prišel do svoje prve etapne zmage na Touru v Porrentruyju, leta 2023 pa se je peloton znova podal iz Belforta na dan, ko je Pinot zadnjič navdušil domače navijače pred zaključkom na Le Marksteinu.
Tokrat bo Belfort najverjetneje čakal zmagovalca iz pobega. Morda samostojnega napadalca po Ballon d’Alsace, morda manjšo skupino, ki bo preživela zadnji vzpon, spust in še zadnjo oviro pred mestom.
Monin vidi odločilno točko na Ballon d’Alsace
Jean-Michel Monin, športni direktor pri organizatorju Tour de France, je etapo opisal zelo neposredno.
“To bo najdaljša etapa Toura 2026, edina z več kot 200 kilometri. Začela se bo s 150 ravninskimi kilometri, nato pa bosta prišla dva odločilna vzpona: Col des Croix in Ballon d’Alsace. Ta bo res odločilen pred dolgim spustom v Belfort. Za kolesarje bo danes cilj samo eden: priti v pobeg. Pobeg ima resno možnost za uspeh, Ballon d’Alsace pa bo odločilna točka.”
