TOUR IZ PRVE VRSTE #17: Ravninska etapa, ki bo za šprinterje vse prej kot preprosta
Sedemnajsta etapa Dirke po Franciji bo povezala Chambery in Voiron. Dolga bo 174,7 kilometra, organizatorji pa so jo uvrstili med ravninske etape. Podatek je nekoliko zavajajoč, saj bo trasa vseeno ponudila približno 2.200 višinskih metrov.
Največ vzpenjanja bo v prvi polovici dneva. Po prehodu čez masiva Bauges in Chartreuse bo sledil precej hitrejši zaključek, zato bodo imeli šprinterji dobro priložnost za etapno zmago. Vendar bodo morale njihove ekipe najprej obvladati pobeg, nato pa še poskrbeti, da bodo njihovi najhitrejši kolesarji brez večjih težav prestali oba daljša vzpona.
Etapa bo na papirju pripadala šprinterjem. V praksi bo dopuščala tudi presenečenje iz pobega.
Prvih 65 kilometrov bo najzahtevnejših
Po startu v Chamberyju bo glavnina hitro zapeljala na vzpenjajoč teren. Že po 19,2 kilometra bo sledil prvi kategorizirani vzpon, Cote de Bassa, dolg 1,5 kilometra s 5,5-odstotnim povprečnim naklonom.
Nato bo prišel Cote de Rossillon, dolg 1,7 kilometra pri 5,3 odstotka, najpomembnejši vzpon uvodnega dela pa bo Col des Pres. Dolg bo 3,5 kilometra, povprečni naklon pa bo znašal 6,8 odstotka.
Po spustu bo sledil še Cote de Saint-Jean d’Arvey, dolg 1,1 kilometra pri 5,7 odstotka. To bo zadnji kategorizirani vzpon dneva.
Takšen začetek bo idealen za oblikovanje močnega pobega. Napadi se bodo lahko vrstili od prvih kilometrov, saj bo trasa ustrezala kolesarjem, ki dobro vozijo po razgibanem terenu.
Ekipe šprinterjev bodo morale hitro oceniti sestavo skupine v ospredju. Če bo pobeg številčen in bo vključeval močne kronometriste, bo nadzor nad dirko precej zahtevnejši
Col de Couz bo dolg, a ne posebej strm
Po spustu nazaj proti območju Chamberyja bo sledil Col de Couz. Vzpon bo dolg 8,6 kilometra, povprečni naklon pa bo znašal le 2,8 odstotka.
Zaradi blagega naklona se večina šprinterjev ne bi smela znajti v resnih težavah. Veliko bo odvisno od tempa. Če bodo ekipe ubežnikov ali tekmovalci za gorsko razvrstitev na vzponu pospešili, se bo glavnina lahko razdelila.
Bolj kot sam naklon bo pomembno, koliko energije bodo šprinterji porabili v prvih dveh urah dirke. V tretjem tednu Toura tudi zmeren vzpon ni več enak kot v prvih dneh. Utrujenost se bo poznala, regeneracija bo počasnejša, razlike med posamezniki pa večje.
Za ekipe, ki bodo želele skupinski sprint, bo najpomembneje, da bodo vzpon odpeljale nadzorovano. Previsok tempo bi lahko izločil tudi njihovega lastnega šprinterja.
Edini vmesni sprint bo v Colombeju
Edini vmesni sprint dneva bo v Colombeju, približno 17 kilometrov pred ciljem.
Njegova pozna postavitev bo pomembno vplivala na zaključek. Tekmovalci za zeleno majico bodo morali izbrati, ali bodo porabili energijo za točke ali pa bodo vse podredili etapnemu sprintu v Voironu.
Če bo pobeg še vedno v ospredju, bodo ubežniki pobrali večino razpoložljivih točk. Če bo dirka do takrat znova združena, bo sprint v Colombeju postal prvi del zaključnega obračuna.
Po njem ne bo veliko časa za ponovno organizacijo. Ekipe bodo morale hitro sestaviti svoje vlake in šprinterje pripeljati v dober položaj pred zadnjim vzpenjajočim delom.
Zadnjih 35 kilometrov bo hitrih
Po Col de Couzu bo večina zahtevnejšega vzpenjanja končana. Trasa bo še nekaj časa valovita, nato pa se bo v zadnjih 35 kilometrih večinoma spuščala proti Voironu.
To bo pomagalo glavnini pri lovu na pobeg. Na hitrih in odprtih cestah bodo organizirane ekipe lažje zmanjševale razliko, posebej če bodo imele na voljo več pomočnikov.
Vendar spust ne bo samodejno pomenil, da bo pobeg ujet. Ubežniki bodo lahko na tehničnih odsekih ohranjali visoko hitrost, glavnina pa bo morala paziti na položaj in varnost.
Za ekipe šprinterjev bo ključno, da se bodo začele organizirati dovolj zgodaj. Če bo razlika ob vstopu v zadnjih 20 kilometrov še vedno velika, lahko lov postane precej bolj zapleten, kot kaže profil.
Zadnji vzpon šest kilometrov pred ciljem
Približno šest kilometrov pred ciljem bo sledil še zadnji vzpon. Dolg bo 2,5 kilometra, povprečni naklon pa bo znašal 3,5 odstotka.
Naklon ne bo posebej zahteven, vendar bo postavljen na občutljivo mesto. To bo zadnja možnost za napad pred sprintom.
Močni specialisti za kolesarske klasike in eksplozivni napadalci bodo lahko izkoristili utrujenost ekip, ki bodo pred tem dolgo lovile pobeg. Če bo tempo v glavnini neenakomeren, lahko posameznik ali manjša skupina na vrhu pridobi nekaj sekund prednosti.
Za sprinterske vlake bo pomembno, da ne bodo prezgodaj porabili vseh pomočnikov. Vsaj nekaj kolesarjev bodo potrebovali tudi za nadzor zadnjega vzpona in ravninskega odseka do cilja.
Od vrha bo cesta večinoma ravna. Če bodo vsi favoriti še vedno skupaj, bo v Voironu sledil sprint večje skupine.
Kdo bo imel prednost?
Etapa bo najbolj ustrezala šprinterjem, ki dobro prenašajo krajše in srednje dolge vzpone. Povsem težki specialisti bodo morali paziti predvsem na Col des Pres in tempo na Col de Couzu.
Prednost bodo imele ekipe z več močnimi pomočniki. Nadzorovanje pobega bo zahtevalo veliko dela, saj bo uvodni del trase ponujal številne priložnosti za napade.
Pomemben bo tudi položaj v glavnini. V hitrem zaključku bo težko napredovati, zato bodo morali šprinterji že pred zadnjim vzponom voziti v ospredju.
Etapa bo zanimiva tudi za napadalce. Njihova najboljša možnost bo oblikovanje številčnega in kakovostnega pobega v prvem delu dneva. Če bo sodelovanje dobro, bi lahko izkoristili utrujenost sprinterskih ekip v tretjem tednu.
Chambery se spominja kaotičnega zaključka leta 2017
Chambery bo četrtič gostil Tour, vendar je mesto doslej videlo le en etapni cilj.
Leta 2017 je etapa čez Mont du Chat močno vplivala na dirko. Richie Porte je na spustu grdo padel in odstopil, Romain Bardet je napadel, Warren Barguil pa je dolgo vztrajal pred favoriti.
V zaključku se je oblikovala skupina šestih vodilnih kolesarjev. Zmagovalca je določil fotofiniš, v katerem je Rigoberto Uran premagal Barguila.
Tokrat bo vloga Chamberyja drugačna. Mesto bo izhodišče etape, ki bo sprva vodila v okoliške hribe, nato pa se bo obrnila proti Voironu.
Voiron bo drugič gostil Tour
Voiron bo šele drugič etapno mesto Toura. Mesto v departmaju Isere je bolj kot po kolesarski zgodovini znano po likerju Chartreuse, ki ga izdelujejo kartuzijanski menihi po več stoletij varovanem receptu.
Kolesarstvo pa mu ni tuje. V Voironu sta etapi Dirke po Dofineji dobila dva pomembna belgijska kolesarja: Stan Ockers leta 1956 in Wout van Aert leta 2019.
Mesto je pred kratkim gostilo tudi cilj etape Vuelte, kjer je zmagal Ben Turner. Zaključek Toura bo pomenil novo veliko priložnost, da se Voiron utrdi na kolesarskem zemljevidu.
