Olajšanje po letih poizkušanja

Najboljši kolesar na svetu Tadej Pogačar je izpolnil še enega izmed številnih zastavljenih ciljev. Zmagal je dirko Milano – Sanremo. Najbolj enostavnega med spomeniki, ki ga je zaradi pretežno ravninske trase, najtežje zmagati.

Ko je po 6 urah, 35 minutah in 49 sekundah, ob povprečni hitrosti 45,172 kilometra na uro, delo na ulici Roma v Sanremu končal Tadej Pogačar, je sledilo popolno olajšanje. Najboljši kolesar na svetu je dosegel enega najpomembnejših ciljev sezone – zmagal je spomenik Milano – Sanremo. Dirko, na kateri je dolga leta poizkušal, a nikoli ni uspel. Do leta 2026 je bil najboljši tretji. A ravno to je bil izziv, ki se ga je lotil s posebno vnemo. Neštetkrat se je od doma odpravil ali na vzpon Cipressa ali Poggio. Samo, da bi našel nekaj tistega, kar potrebuje za zmago. In uspel. Izpolnil zastavljeni cilj.

O nesreči

“Nikoli ne obstaja dobro mesto, kjer bi človek padel s kolesom, sploh pa na dirki Milano – Sanremo to ni Imperia. Ker od Capo Berte proti Cipressi loviš potrebno hitrost, se boriš za položaj povsem spredaj. Znašel sem se obkrožen s kolesarji, padel, s seboj povlekel številne kolesarje. Upam, da so jo vsi dobro odnesli. To je sestavni del športa, dejal bi najdaljša vodna drča po kateri sem se spustil, ampak bolj kot to je bilo pomembno, da sem hitro vstal. Skušal sem pobrati kolo, ampak na njem je ležal kolesar Alpecina. Najprej sem ga vprašal, če je dobro, dejal je, da se je zagozdil, odgovoril pa sem mu, da se bo lahko pobral, če izvlečem svoje kolo. Ni bilo lepo za videti, še manj pa biti udeležen. Marsikaj se mi je rojilo po glavi,” je na novinarski konferenci dogodke opisoval Pogačar.

O sreči

“Razmišljal sem o tem, da se zapeljem naravnost v Sanremo. Pomislil sem tudi na Blinga (Michaela Matthewsa), ki ga ni bilo z nami, saj je imel nesrečo med pripravami ravno na to dirko. Njegovo najljubšo. Ampak takoj, ko sem se pobral, sem videl moštvene kolege, kako čakajo name. Opravili so izjemno delo, sam pa sem bil napolnjen z adrenalinom in uspeli smo priključiti najboljšim. Tom je bil prilepljen na mojo zadnjo gumo, nisem imel možnosti, da bi se mu odpeljal. Zavedal sem se, da je hiter in v izjemni formi. A tudi, ko sem prečkal ciljno črto, nisem bil prepričan, da sem zmagal. To je ena največjih zmag na moji dosedanji športni poti. Končno lahko preneham z dvema treningoma na teden na teh cestah, da bi bil pripravljen za eno najbolj nepredvidljivih dirk. To je popolno olajšanje, končno sem zmagal tu. Po toliko letih poizkušanja. Pogrešal bom ta občutek.”