Tadej Pogačar je na tretji dirki letošnje sezone zmagal tretjič. Po spomeniku Milano – Sanremo je dobil še veliko bolj prestižnega, Dirko po Flandriji. Najdaljšo in posledično najzahtevnejšo po letu 1988.
Jutro na osrednjem trgu v Antwerpnu imenovanem Grote Markt je bilo prepolno kolesarskih navdušencev. Velikonočna nedelja v tem belgijskem mestu ni bila tako zelo v znamenju praznika, ampak kolesarjev. Kot se za najbolj kolesarsko deželo v Evropi spodobi. A mnogi med njimi so bili prepričani, da bo 110. ponovitev zloglasnega spomenika, dolgega 278,2 kilometra, v znamenju belgijskih kolesarjev. Sploh Remca Evenepoela (Red Bull Bora Hansgrohe), ki je bil eden 44 debitantov, med 175 kolesarji, ki so nastopili na dirki.
Udeležencev v začetnih kilometrih ni motil močan veter v prsa, debelih 100 kilometrov so se borili z njim. Da bi ogreli ozračje za kolesarski spektakel, ki se je odvijal v zadnjih 103 kilometrih. Od griča Molenberg naprej. Narekovanje ostrega tempa s strani ekip UAE Team Emirates XRG in Red Bull Bora Hansgrohe je pomenilo postopen razpad skupine, sposobne biti boj za zmago, iz trenutka v trenutek je bilo konkurentom Tadeja Pogačarja, Mathieuja van der Poela in Remca Evenepoela težje. Wout van Aert (Visma Lease a Bike) in Mads Pedersen (LIDL Trek) sta ob omenjenih vztrajala še najdlje, a zaostanek se je v zadnjih 50 kilometrih le še povečeval. Najdlje je Slovenca in Nizozemca ogrožal dvakratni olimpijski prvak iz Pariza, a jasno je bilo, da je le vprašanje trenutka, kdaj bo Pogi naredil odločilni korak.
Ta je bil rezerviran za zadnjih 18 kilometrov. Tlakovana vzpona na Kwaremont in zatem še Paterberg sta bila trenutek odločitve, ob konstantnem dirkanju na vso moč. Za zadnji vzpon na Kwaremont je Pogačar potreboval 3 minute in 2 sekundi, ob povprečni hitrosti 29 kilometrov na uro pa je pritiskal na pedala s 480 vati moči. Na vsega 400 metrov dolg Paterberg, s povprečnim naklonom 12 odstotkov pa je maksimalno moč povečal na 770 vatov in se dokončno otresel van der Poela. Varno pripeljal na cilj za tretjo zmago na Dirki po Flandriji v karieri. Rezultat, s katerim je postal član elitne osmerice najuspešnejših na Flandriji. To je bila njegova 12. zmaga na spomenikih, s čimer je na večni lestvici najuspešnejših kolesarjev na spomeniških dirkah, na 2. mestu. Pred njim je le Eddy Merckx, ki je v karieri 19-krat zmagal na spomenikih.
