Več ekip, več denarja, težje dirke: žensko kolesarstvo vstopa v novo profesionalno obdobje
Žensko cestno kolesarstvo se je v zadnjih šestih letih močno spremenilo. Leta 2020 je najvišjo profesionalno raven sestavljalo osem ekip svetovne serije. V sezoni 2026 ima peloton že 14 ekip elitne ravni in sedem PRO ekip, skupaj torej 21 profesionalnih ekip.
Rast ni vidna samo v številu ekip. Povečujejo se minimalne plače, izboljšujejo pogodbeni pogoji, širi se tekmovalni koledar, največje dirke pa postajajo daljše in zahtevnejše.
Od osmih do 21 profesionalnih ekip
Pomemben korak je bila uvedba kategorije svetovne serije za ženske leta 2025. S tem je žensko kolesarstvo dobilo podobno piramido kot moško: svetovna serija, profesionalne ekipe in kontinentalne.
Nova vmesna raven omogoča, da postopoma višajo proračun, število zaposlenih in kakovost tekmovalnega programa, namesto da bi morale neposredno preskočiti iz kontinentalnega okolja v svetovno serijo.
V primerjavi z moškim profesionalnim pelotonom je ženska struktura še vedno manjša. Moški imajo leta 2026 skupaj 34 ekip elitne kakovosti in poklicne ravni, ženske pa 21. Ženska profesionalna piramida je tako dosegla približno 62 odstotkov velikosti moške.
Plače so se povišale, pomembnejše pa so socialne pravice
Ob uvedbi kategorije svetovne serije je minimalna letna plača redno zaposlene kolesarke znašala 15.000 evrov. Leta 2021 se je zvišala na 20.000, leto pozneje pa na 27.500 evrov.
V dveh letih se je tako povečala za 83 odstotkov. Minimalna plača v ekipah WorldTeam se je nato približala ravni, ki velja za kolesarje moških ekip ProTeam.
Profesionalizacija pa ni omejena le na osnovno plačo. Kolesarke so dobile tudi obvezno zdravstveno in življenjsko zavarovanje, plačan dopust, porodniško zaščito, omejitve števila tekmovalnih dni in vključevanje v pokojninske sisteme.
V pro ekipah je minimalna letna plača nižja, vendar še vedno obvezna. Ekipe morajo izpolnjevati tudi zahteve glede zaposlenih, zavarovanja in finančnih jamstev.
Koledar je večji, dirke pa bolj vidne
Ob ustanovitvi ženskega WorldToura leta 2016 je koledar vseboval 17 dirk. Leta 2026 jih je 27, od tega 16 enodnevnih in 11 etapnih.
To pomeni skoraj 60-odstotno rast glede na prvo sezono serije.
Ključna sprememba ni samo število dirk. Preizkušnje imajo boljšo televizijsko produkcijo, več mednarodne izpostavljenosti in stabilnejše mesto v koledarju.
Prav neposredni prenosi so močno povečali vrednost ženskih ekip za sponzorje. Brez redne televizijske prisotnosti je težko upravičiti večletne investicije v plače, osebje in opremo.
Tour de France Femmes je najboljši pokazatelj razvoja
Največji pospešek je ženskemu kolesarstvu prinesla vrnitev samostojne Dirke po Franciji za ženske leta 2022.
Prva sodobna izvedba je bila dolga 1034 kilometrov in je vsebovala 13140 višinskih metrov. Letos je dirka dolga 1174,5 kilometra, kolesarke pa bodo premagale rekordnih 18795 višinskih metrov.
Dolžina se je v štirih letih povečala za 13,6 odstotka, količina vzpenjanja pa kar za 43 odstotkov.
Organizatorji torej Toura niso podaljšali predvsem z ravninskimi kilometri, temveč z zahtevnejšim terenom. Letošnja trasa vključuje 21-kilometrski kronometer, cilj na Mont Ventouxu in težak zaključek v Nici.
Takšna dirka zahteva precej več kot samo močno kapetanko. Ekipe potrebujejo specializirane plezalke, kronometristke, pomočnice za ravnino ter kakovostno podporo trenerjev, nutricionistov, zdravnikov in fizioterapevtov.
Velike moške strukture vstopajo v ženski peloton
Velik del ženskih ekip svetovne serije je že povezan z moškimi profesionalnimi strukturami. Med njimi so Lidl–Trek, Visma–Lease a Bike, Movistar, UAE Team ADQ, Picnic PostNL in Liv AlUla Jayco.
Takšna povezava omogoča uporabo skupnih vadbenih centrov, trenerjev, zdravnikov, opreme, logistike in komercialnih oddelkov.
Najnovejši primer je Decathlon CMA CGM, ki za leto 2027 pripravlja žensko ekipo v kategoriji ProTeam. Projekt bo začel z 12 kolesarkami in celotnim strokovnim štabom, od športnega direktorja in trenerjev do mehanikov, zdravnika, nutricionista in strokovnjakov za mentalno pripravo.
To ne bo majhen spremljevalni projekt moške ekipe, ampak profesionalna struktura z načrtom poznejšega vstopa v WorldTour.
Več denarja še ne pomeni enakih pogojev
Kljub napredku ostajajo velike razlike med ekipami.
Najbogatejše strukture lahko uporabljajo infrastrukturo moških ekip in razpolagajo z večjim številom zaposlenih. Samostojne ženske ekipe morajo enake storitve financirati z bistveno manjšimi proračuni.
Natančni podatki o ekipnih proračunih večinoma niso javni, zato je težko oceniti, kako velika je dejanska finančna razlika. Profesionalni status sam po sebi še ne zagotavlja primerljivih pogojev.
Rast zato odpira tudi novo vprašanje: ali bo širitev pelotona povečala konkurenco ali pa bodo največje organizacije še bolj oddaljile od manjših ekip?
Žensko kolesarstvo je prešlo pomembno mejo
Podatki kažejo jasno smer. Profesionalnih ekip je več kot dvakrat toliko kot leta 2020. Minimalne plače in socialna zaščita so se izboljšale. WorldTour ima skoraj 60 odstotkov več dirk kot ob ustanovitvi, Tour de France Femmes pa je postal daljši in občutno zahtevnejši.
Žensko kolesarstvo še ni doseglo finančne ravni moškega pelotona, vendar ni več zgolj športna disciplina, ki potrebuje dodatno podporo.
Postaja samostojen profesionalni trg: z več ekipami, več zaposlenimi, težjimi dirkami in občinstvom, zaradi katerega se velikim sponzorjem vse bolj splača vlagati.
