TOUR IZ PRVE VRSTE #12: Dan za sprinterje, ki bodo morali preživeti še zadnji klanec
Po Neversu bo Dirka po Franciji še en dan ostala na terenu, ki bo najbolj zanimal sprinterje. Dvanajsta etapa bo dolga 179,1 kilometra, začela se bo na dirkališču Nevers Magny-Cours, končala pa v Chalon-sur-Saonu.
To ne bo popolnoma ravninska etapa, a tudi ne takšna, ki bi morala prestrašiti najhitrejše kolesarje. Na poti bo nekaj krajših vzponov, najpomembnejši pa bo Cote de Montagny-les-Buxy, približno 20 kilometrov pred ciljem.
Tam se utegne glavnina nekoliko razredčiti. Toda če bodo sprinterske ekipe zbrane, se bo tudi ta dan zelo verjetno končal s sprintom.
Tour bo prvič startal z dirkališča Magny-Cours
Nevers Magny-Cours je v Franciji bolj znan po avtomobilizmu kot po kolesarstvu. Dirkališče je med letoma 1991 in 2008 gostilo dirko formule 1 za Veliko nagrado Francije. Tam sta zmagovala Alain Prost in Michael Schumacher, ki je bil na tem prizorišču še posebej uspešen.
Tokrat formul ne bo. Kolesarji bodo najprej opravili nevtraliziran krog po 4,2 kilometra dolgem dirkališču, pravi start pa bo sledil po izhodu s steze.
To bo lep uvod v etapo, a ne bo spremenil njene logike. Ko bo karavana zapustila dirkališče, bo naloga sprinterskih ekip jasna: nadzorovati pobeg in pripeljati dirko do Chalona.
Pobeg bo moral hitro vedeti, koliko prostora ima
Trasa bo peljala proti vzhodu. Tako kot dan prej bo karavana pri Decizu prečkala Loaro, nato pa nadaljevala proti Montceau-les-Minesu in južnemu robu Morvana.
To je teren, na katerem se pobeg lahko oblikuje. Etapa bo rahlo razgibana, vendar ne dovolj zahtevna, da bi sprinterske ekipe že zgodaj izgubile nadzor. Ker bo Tour na polovici in ker bo letošnja trasa precej hribovita, bo takšna etapa za mnoge ekipe zelo pomembna.
Sprinterji ne bodo imeli neomejeno veliko priložnosti.
Zato bo pobeg najverjetneje ves dan pod nadzorom. Dobil bo nekaj prostora, a ne toliko, da bi lahko v zaključku resno ogrozil glavnino.
Montagny-les-Buxy bo zadnja ovira
Najbolj pomemben del etape bo približno 20 kilometrov pred ciljem. Cote de Montagny-les-Buxy bo dolg 2,6 kilometra, s povprečnim naklonom 4,3 odstotka. Vzpon ni dovolj težak, da bi sam odločil etapo, bo pa prišel v trenutku, ko bodo sprinterske ekipe že razmišljale o zaključku.
Zato bo položaj odločilen. Sprinterji, ki bodo vzpon začeli v ospredju, ga bodo verjetno preživeli brez večjih težav. Tisti, ki bodo predaleč zadaj, bodo lahko izgubili stik ali pa bodo morali po vrhu porabiti preveč moči za vrnitev v glavnino.
Chalon-sur-Saône že pozna takšne zaključke
Chalon-sur-Saone bo Tour gostil šestič. Zadnjič je tam leta 2019 zmagal Dylan Groenewegen, ki je v sprintu premagal Caleba Ewana in Petra Sagana. A zgodovina mesta ni samo sprinterska: leta 1959 je po dolgem solo pobegu zmagal Brian Robinson, leta 1988 pa je Thierry Marie sprinterje presenetil z napadom v zadnjem kilometru.
To je opozorilo za sprinterske ekipe. Chalon bo verjetno čakal sprint, vendar le, če bo glavnina po Montagny-les-Buxyju dovolj hitro znova vzpostavila nadzor. Če bodo ekipe čakale predolgo, bo lahko kdo v zadnjih kilometrih poskusil izkoristiti neodločnost.
Talabardon pričakuje sprint
Yannick Talabardon, direktor dirke Pariz–Nica, vidi etapo podobno. Po njegovem bo šlo za rahlo razgiban dan, vendar predvsem za novo priložnost najhitrejših kolesarjev.
Yannick Talabardon: “Vzpon Montagny-les-Buxy, približno 20 kilometrov pred ciljem, bo treba spremljati. Ta dvokilometrski vzpon med vinogradi lahko razredči glavnino, vendar je sprint v Chalon-sur-Saonu še vedno najverjetnejši razplet.”
