18795 višinskih metrov na 1175 kilometrih: Dirka po Franciji za ženske še nikoli ni bila tako zahtevna
Peta izvedba Dirke po Franciji za ženske, ki se začenja v Lozani, je najdaljša in najbolj gorata po ponovni vzpostavitvi dirke leta 2022.
Kolesarke bodo v devetih etapah prevozile približno 1175 kilometrov in premagale rekordnih 18795 višinskih metrov. To pomeni povprečno 16 višinskih metrov na vsak kilometer dirke.
To je skoraj enaka gostota vzponov, kot jo je imela prvotno objavljena trasa moškega Toura 2026. Moška izvedba je na 3.333 kilometrih ponujala približno 54450 višinskih metrov oziroma 16,3 metra vzpona na kilometer. Primerjava ni popolna zaradi različne dolžine etap in poznejšega skrajšanja pariškega finala, vendar jasno kaže, kako zahtevna je postala ženska dirka.
Pet izvedb, 43 odstotkov več višinskih metrov
Od prve sodobne izvedbe leta 2022 se je dolžina dirke povečala za 13,6 odstotka, skupna količina vzpenjanja pa kar za 43 odstotkov. Gostota vzponov se je povečala za približno 26 odstotkov.
Organizatorji torej dirke niso podaljšali samo z dodatnimi ravninskimi kilometri. Povečevali so predvsem količino zahtevnega terena.
Leta 2022 je Tour ponujal 12,7 višinskega metra na kilometer. Letos jih je16. Razlika se morda zdi majhna, toda na celotni razdalji letošnje dirke pomeni približno 3.900 dodatnih višinskih metrov v primerjavi z gostoto prve izvedbe.
Trasa nima klasičnega mirnega uvoda
Dirka je sestavljena iz treh ravninskih, treh razgibanih in dveh gorskih etap ter 21 kilometrov dolgega posamičnega kronometra. Na startu je bilo 154 kolesark iz 22 ekip.
Že uvodna etapa v Lozani se je končala v vzponu, druga pa kljub pričakovanemu sprintu vsebuje približno 1.800 višinskih metrov. Tretji dan peloton prečka Col de la Faucille, dolg 11,4 kilometra pri 6,3 odstotka.
Prve večje razlike bodo verjetno nastale v četrti etapi. Kronometer med Gevrey-Chambertinom in Dijonom je dolg 21 kilometrov in vsebuje tudi 1,8 kilometra dolg vzpon s povprečnim naklonom 6,9 odstotka. Trasa zato ne ustreza samo čistim specialistkam za ravninske vožnje na čas.
Kronometer predstavlja manj kot dva odstotka celotne razdalje Toura, vendar lahko ustvari bistveno večji delež vseh časovnih razlik. Za lažje plezalke bo to prvi resen preizkus, še preden dirka pride do Mont Ventouxa.
Mont Ventoux bo vrhunec, ne pa konec dirke
Sedma etapa bo imela 3.565 višinskih metrov in cilj na 1.910 metrih visokem Mont Ventouxu. Zaključni vzpon iz Bédoinа bo dolg 15,7 kilometra s povprečnim naklonom 8,8 odstotka. To bo prvi prihod sodobnega Tour de France Femmes na vrh »Velikana Provanse«.
Na takšnem vzponu lahko razlike hitro presežejo minuto ali dve. Toda organizatorji niso postavili Ventouxa na zadnji dan, zato rumena majica na njegovem vrhu še ne bo varna.
Osma etapa bo z 171,9 kilometra najdaljša na dirki. Čeprav profil ni izrazito gorski, bo prišla dan po najtežjem vzponu in bo vsebovala dva klanca v zadnjih desetih kilometrih. Utrujenost bi lahko imela večji vpliv kot sam profil.
Štirikrat čez Col d’Eze za konec
Zadnja etapa v Nici bo dolga samo 99,2 kilometra, vendar bo vključevala štiri vzpone na Col d’Eze, vsakega dolgega 7,7 kilometra pri 5,9 odstotka. Skoraj ves dan bo sestavljen iz vzpenjanja in spuščanja.
To bistveno spremeni taktiko celotnega Toura. Kolesarka, ki bo po Ventouxu vodila za 20 ali 30 sekund, zadnji dan ne bo mogla samo braniti položaja v veliki skupini. Štirje vzponi ponujajo dovolj prostora za napade, izoliranje kapetank in ekipne kombinacije.
Trasa zato nagrajuje popolnost. Čista specialistka za kronometer bo morala omejiti izgube na Ventouxu, izrazita plezalka pa preživeti 21-kilometrsko vožnjo na čas. Tudi zmaga na Ventouxu ne bo dovolj, če bo sledil slab dan na dolgi osmi etapi ali tehnično zahteven finale v Nici.
Tri nekdanje zmagovalke in nobena jasna favoritinja
Na startu bodo vse tri prejšnje zmagovalke: Demi Vollering, Pauline Ferrand-Prevot in Kasia Niewiadoma-Phinney. Vollering prihaja po skupni zmagi na Giru Women, Ferrand-Prévot brani naslov, Niewiadoma-Phinney pa se vrača na dirko, ki jo je dobila leta 2024.
Kronometer bo povečal možnosti Marlen Reusser in Anne van der Breggen. Reusser bo imela dodatno prednost domačega začetka v Švici, van der Breggen pa je bila tretja na letošnjem Giru in je tam dobila vožnjo na čas. Med kandidatkami so tudi Elisa Longo Borghini, Paula Blasi in Kim Le Court-Pienaar.
Vollering je na papirju najbolj uravnotežena med kronometrom in dolgimi vzponi. Ferrand-Prévot pa je velik del priprav namenila prav kronometru, Ventouxu in Col d’Èze, ki ga dobro pozna zaradi treningov v okolici Monaka.
Na startu bo tudi Urška Žigart, članica ekipe AG Insurance–Soudal in zaročenka Tadeja Pogačarja. Slovenka se vrača po težkem padcu na junijski Dirki po Švici, kjer si je zlomila čeljust. Na Touru bo predvsem pomembna pomočnica Kim Le Court-Pienaar v gorskih etapah, potek dirke pa ji lahko ponudi tudi priložnost za lasten rezultat.
Tour, na katerem bo težko skriti slab dan
V prejšnjih izvedbah je bilo mogoče velik del dirke graditi okoli ene odločilne gorske etape. Leta 2026 bo nevarnost razporejena po celotnem tednu.
Prve razlike lahko nastanejo že v Lozani, kronometer bo nagradil aerodinamično učinkovitost, dve zaporedni razgibani etapi bosta izčrpavali ekipe, Ventoux bo ustvaril največje razlike, Col d’Èze pa bo ponudil zadnjo možnost za preobrat.
Najpomembnejši podatek zato morda ni rekordnih 18.795 višinskih metrov. Pomembneje je, kako so razporejeni.
Tour de France Femmes 2026 ne bo zahteval le najboljše plezalke. Zahteval bo kolesarko brez očitne slabosti.
