Kdo se je najbolj približal svetovni eliti?
168 udeležencev, sončno vreme, zaprta cesta in podvig imenovan MyTour. Izbira številnih rekreativnih kolesarjev, ki so se lotili izziva imenovanega Vršič. Vzpon je bil peklenski, a ob prečkanju ciljne črte občutek, ki se ga z besedami ne da opisati.
Dirka po Sloveniji ni le trenutek, ko se po slovenskih cestah zapeljejo predstavniki svetovne kolesarske elite. Od leta 2025 je tudi trenutek, ko si lahko rekreativni kolesarji zagotovijo možnost primerjave z udeleženci dirke v sklopu preizkušnje MyTour. Potem, ko je prirediteljem lani uspelo pod streho spraviti prvo preizkušnjo namenjeno rekreativnim kolesarjem, so odgovorni za izvedbo letošnje skušali narediti nadgradnjo dogodka s ciljem na Golteh.
Po prvih odzivih uspešno. Že vzpon na Vršič predstavlja sanje vsakega kolesarja. Če imaš ob podvigu možnost vožnje po zaprti trasi, brez prometa, je to privilegij. In s željo, da bi srečni in zadovoljni prispeli na cilj so se ob 9.30 podali na pot. Trasa v dolžini 86,9 kilometrov in s 1960 višinskimi metri je vodila od Kranjske Gore, preko Predela in Trente, vse do enega najbolj kultnih kolesarskih vzponov v Sloveniji – prelaza Vršič, ki je s svojimi serpentinami predstavljal vrhunec izziva.
Vzpon se je začel na 61 kilometru, končal pa na vrhu prelaza, 13,4 kilometra kasneje. Najboljši v moški konkurenci (absolutno) je bil Matic Grošelj (2:05:31,8), drugo mesto je osvojil Matej Lovše (2:06:24,6), tretji čas pa je postavil Leopold Hans-Jorg (2:06:56,5). V ženski konkurenci se je zmage (absolutno) veselila Špela Škrajnar (2:46:46,5), drugo mesto je osvojila Petra Rant (2:57:56,1), tretja pa je bila Darja Zaplotnik (2:59.15,2). V boj z izzivom se je skupno podalo 168 kolesarjev (rezultati).
Kdo je bil najhitrejši na vzponu?
Segment poti od starta do cilja, ki je bil za udeležence najbolj zanimiv, je vsekakor vzpon na Vršič. Najhitreje je z njim opravil zmagovalec Matic Grošelj, ki je ciljno črto prečkal po 44 minutah 58 sekundah in 6 stotinkah. V ženski konkurenci je najbolje z vzponom opravila kasnejša zmagovalka Špela Škrajnar (1 ura 5 minut 14 sekund in 5 stotink)
