Pogačar je spet na kolesu. Vrnitev na dirke bo morala še počakati
Po težkem padcu na Dirki po Španiji, v katerem si je zlomil ključnico in poškodoval vratno vretence, se Tadej Pogačar počasi vrača v običajen ritem. Znova je začel trenirati na prostem, prve resnejše kilometre pa v Sloveniji nabira skupaj z zaročenko Urško Žigart. Poškodba še vedno narekuje tempo njegove vrnitve, zato je za evropsko prvenstvo in Lombardijo prezgodaj.
“Po padcu je vsak dan bolje,” je bila najpomembnejša novica, ki jo je Tadej Pogačar sporočil ob predstavitvi svetovnega prvenstva leta 2031 v Trentinu. Po tednih okrevanja je znova na kolesu in zadnje dni izkorišča lepo jesensko vreme v Sloveniji, toda do tekmovalne vrnitve ga čaka še nekaj časa.
Padec na Vuelti je namreč precej spremenil njegov prvotno načrtovani zaključek sezone. Zlomil si je ključnico, utrpel poškodbo vratnega vretenca, zaradi posledic padca pa je moral izpustiti svetovno prvenstvo v Montrealu, kjer bi branil mavrično majico. Prav tako ga ne bo na evropskem prvenstvu, po informacijah njegove ekipe UAE Team Emirates-XRG pa bi tudi morebitna vrnitev na Lombardiji prišla prezgodaj.
Čeprav ga letos najverjetneje ne bomo več videli na startu dirke, je pomembnejša novica, da se je njegovo vračanje že začelo. Približno teden dni je že na cesti, pri tem pa mu družbo dela zaročenka Urška Žigart, ki zaradi poškodbe prav tako ne bo nastopila na domačem evropskem prvenstvu.
Tokrat tempo narekuje Urška
Ker sta oba ostala brez načrtovanega tekmovalnega programa, sta zadnje dni precej časa preživela skupaj na kolesu. Njuni treningi sicer niso povsem enaki, vendar se skoraj vsak dan odpravita na skupno vožnjo. Občasno se jima pridruži tudi danski poklicni kolesar Mikkel Honore.
Razmerje moči je trenutno nekoliko drugačno od tistega, ki smo ga vajeni. Pogačar je priznal, da je trenutno Žigartova tista, ki mu povzroča težave tako na vzponih kot na spustih.
“V zadnjih dneh mi daje vetra tako na vzponih kot na spustih. Zdaj moram jaz slediti njej, ampak skupaj se imava na kolesu zelo lepo,” je opisal skupne treninge.
Za kolesarja, ki je zadnja leta praviloma tisti, zaradi katerega stik izgubljajo najboljši kolesarji sveta, je položaj precej neobičajen. Toda v tem delu rehabilitacije primerjava z drugimi niti ni pomembna. Bistveno je, da lahko Pogačar ponovno trenira zunaj in da se njegovo telo postopoma privaja na obremenitve.
Mavrična majica je ostala v UAE
Poškodba je Pogačarju preprečila tudi obrambo naslova svetovnega prvaka v Montrealu, vendar je mavrična majica kljub njegovi odsotnosti ostala znotraj UAE Team Emirates-XRG. Naslov je osvojil njegov moštveni kolega Brandon McNulty.
Pogačar je prvenstvo spremljal od doma in razkril, da je bil Američan eden od kolesarjev, za katere je navijal v zaključku dirke. Tudi sam ni pričakoval, da bo McNultyju uspelo priti do največje zmage kariere, zato je bilo presenečenje toliko večje. Dan po zmagi sta se slišala po telefonu, Pogačar pa ga je označil za ‘kralja Montreala’.
Tako je prišlo do nekoliko nenavadne predaje mavrične majice. Pogačar je zaradi poškodbe ni mogel braniti na cesti, vendar jo bo v naslednji sezoni nosil kolesar iz iste ekipe.
Pogled že proti letu 2031
Pogačar se je o svojem okrevanju oglasil ob predstavitvi svetovnega prvenstva leta 2031 v Trentinu, zato je del pogovora neizogibno segel precej dlje od njegove trenutne rehabilitacije.
Takrat bo star 33 let, vprašanje njegovega nastopa pa ni tako oddaljeno, kot se morda zdi. Pogodbo z UAE Team Emirates-XRG ima sklenjeno do konca leta 2032, zato bi lahko bil tudi čez pet let še vedno del profesionalnega pelotona.
Tudi sam si želi, da bi bilo tako. Poudaril je, da upa, da bo leta 2031 še vedno dirkal in predvsem ostal dovolj konkurenčen, da bi se lahko boril z najboljšimi. Obenem se zaveda, da bo kolesarstvo do takrat že precej drugačno in da nekaterih tekmecev, s katerimi bi se lahko v Trentinu boril za mavrično majico, danes morda sploh še ne poznamo.
Nova generacija prihaja hitro, Pogačar pa priznava, da tudi sam ne postaja mlajši. Prav zato bo po njegovih besedah iz leta v leto težje ostati na ravni, na kateri je dirkal v zadnjih sezonah.
Najprej nazaj v normalen ritem
Toda leto 2031 je za zdaj precej oddaljena zgodba. Pogačarjev trenutni cilj je veliko bolj preprost: po zlomu ključnice in poškodbi vratu se brez prehitevanja vrniti v normalen trening.
Prvi znaki so spodbudni. Ponovno lahko trenira na prostem, vozi vzpone in spuste ter postopoma povečuje obremenitve. Tekmovalni ritem bo moral še nekoliko počakati, kar pomeni, da je njegov zaključek letošnje sezone povsem drugačen od tistega, ki ga je načrtoval pred začetkom Vuelte.
Namesto lova na nove zmage je jesen postala obdobje okrevanja in počasnega vračanja. Pri tem ima ob sebi Žigartovo, s katero zadnje dni nabira kilometre po slovenskih cestah.
In če je Pogačar zadnja leta predvsem kolesar, ki drugim narekuje tempo, je trenutno položaj obrnjen.
Tokrat je tisti, ki mora držati Urškino kolo.
