TOUR IZ PRVE VRSTE #11: Nevers bo skoraj gotovo čakal sprint
Po zahtevnem dnevu v Centralnem masivu bo Dirka po Franciji spet ponudila priložnost sprinterjem. 11. etapa bo dolga 161,3 kilometra, iz Vichyja bo peljala proti Neversu, na poti pa bodo morali kolesarji premagati približno 1.800 višinskih metrov.
To ne bo popolnoma ravninska etapa, a profil bo dovolj prijazen, da bodo sprinterske ekipe težko iskale izgovore. Po dveh zahtevnejših dneh bodo najhitrejši znova prišli v ospredje, njihove ekipe pa bodo morale etapo držati pod nadzorom.
Ubežniki bodo poskusili. A na takšni trasi bodo zelo hitro vedeli, da jim glavnina ne bo dala veliko prostora.
Sprinterji bodo morali biti zbrani že od starta
Vichy bo Tour gostil šele drugič. Mesto je bolj znano kot zdraviliško središče, danes tudi del Unescove dediščine velikih evropskih zdraviliških mest, a v kolesarskem smislu ima precej manj zgodovine kot nekatera druga prizorišča letošnjega Toura.
Tokrat bo njegova vloga jasna: start etape, na kateri bodo sprinterji že od začetka vedeli, da imajo priložnost.
Karavana se bo iz Vichyja usmerila proti severu in sledila dolini Allierja. Prvih 30 kilometrov bi lahko minilo precej nadzorovano, saj bo vmesni sprint v Saint-Pourçain-sur-Sioule prišel zelo zgodaj. Kandidati za zeleno majico zato ne bodo želeli takoj izpustiti dirke iz rok.
Šele po tem se lahko začne pravi boj za pobeg.
Priložnost za pobeg bo prišla zgodaj
Kmalu po vmesnem sprintu bo prišel Cote de Billonniere. To ne bo klanec, ki bi spremenil razmerje moči v etapi, lahko pa bo dovolj primeren kraj za napad tistih, ki bodo želeli dan preživeti pred glavnino.
Na takšni etapi bo beg bolj stvar poguma, kot realna možnost za zmago. Sprinterske ekipe bodo imele jasen interes, da razlika ne naraste preveč, etapa pa bo s 161 kilometri dovolj kratka, da bo nadzor bolj enostaven kot v dolgih, utrujajočih dneh.
Ubežniki bodo morali računati na napako glavnine. Teh pa si sprinterske ekipe na takšen dan ne bodo smele privoščiti.
Nevers ima sprintersko zgodovino
Nevers bo Tour gostil četrtič, prvič po letu 2003, ko je tam sprint glavnine dobil Alessandro Petacchi. Pred njim sta v mestu na Touru zmagala še Eric Leman leta 1971 in Guido Bontempi leta 1986.
Mesto sicer ni redna postaja Dirke po Franciji, je pa dobro znano iz dirke Pariz–Nica, kjer so tam večkrat odločali sprinterji. Med zmagovalci v Neversu so bili tudi Mario Cipollini, Tom Steels, Jaan Kirsipuu in Gert Steegmans.
Zato bo pričakovanje jasno. Ko se bo Tour vrnil v Nevers, bodo sprinterske ekipe vedele, da je to cilj, ki ga morajo izkoristiti.
Zaključek bo hiter, a položaj bo odločilen
Zadnjih pet kilometrov ne bo tehnično najbolj zapletenih, vendar tudi ne povsem enostavnih. Ključna bo kombinacija levega in desnega ovinka približno pet kilometrov pred ciljem, po kateri bo sledila dolga, skoraj idealna ravnina proti cilju.
Takšen zaključek je na papirju sicer preprost, v praksi pa pomeni, da bo boj za položaj še bolj pomemben. Ekipe bodo morale svoje sprinterje pripeljati dovolj visoko že pred zadnjim zavojem, ker bo na zadnjem kilometru prostora za velike popravke manj, kot se zdi.
Kdor bo na ravnino prišel v dobrem položaju, bo imel odprto pot. Kdor bo zamudil, bo moral porabiti preveč moči še preden se bo sprint zares začel.
Ali se cilj te etape naravno nagiba k skupinskemu sprintu?
Yannick Talabardon, direktor dirke Pariz–Nica: “Močno stavim na sprint glavnine. Seveda ni nikoli nič povsem gotovo, vendar je sprinterski zaključek zelo verjeten.”
